Petnjast ?ez osem
submitted October 23, 2011
Categories: In Slovene
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni klici s terena – namesto, da bi ljudje uporabili pamet, vzamejo v roke mobi. In onlajni, ki pravzaprav ne te?ejo za službo… Skratka: da bi se lahko zares poglobil in kaj domislil, za to na delovnem mestu ni ve? pogojev. »In ko sem hotel za?eti delati, ni šlo.« Ko sem to dodal, sem naredil grimaso, ?eš, kaj sem pa mogel, in povlekel ?ez glavo majico.
»Jaz bi že tudi moral biti v službi,« je rekel on. Tako lepo, iskreno me je gledal. S takšno nepotvorjeno toplino v o?eh, kot je že dolgo nisem doživel. »Boš pa? zamudil, ne.« »O?itno.« »Kaj boš rekel?« »Ja, kaj? Da sem fafal?« Odložil je brisa?o in se tudi sam za?el obla?iti. »Ne vem, ali ti bo to koristilo. Sodelavci vejo, da si gej?« »Kaj vem. Verjetno si mislijo. O tem se ne pogovarjamo.« »Mogo?e je boljše tako.« Moj zadnji stavek je bil brez pomena. A ?util sem potrebo, da se z njim pogovarjam. ?e sem že vpadel brez besed, sem želel vsaj oditi bolj po ?loveško. Nisem imel ob?utka, da sem naredil junaštvo.
Na sebi je že imel hla?e, od pasu navzgor je bil še gol. Sedel je na postelji in si obuval nogavice. Stopil sem k njemu in ga prijel za rame in od tam zdrsnil proti komolcem. Miši?aste roke ima. Na steni za posteljo je bila slike še enega Bude, zato mi je z nehoteno ironijo ušlo: »Delaš na sebi?« »Kaj misliš s tem?« »Hodiš v fitnes?« »Ne! Mati narava.« Milostna je z njim ta naša mati. »Bi mi ne škodilo, ?e bo kdaj šel, ne?« Pri teh besedah se je prijel za trebuh, kjer resda ni bilo videti slovitih radiatorjev, a je manjkalo vsaj še za en prst sala, da bi lahko govorili o za?etku trebuha. »Ah, daj no daj!« Prilepil sem mu še en poljub. Zdaj me je priokus po cigaretah že kar ob?utno zmotil. Sédel sem poleg njega in si za?el obuvati telovadne copate. On se je pred ogledalom pripravljal na vezanje kravate, ko sem mu približal od zadaj, ga objel ?ez prsi, poljubil za uho im mu rekel: »Hvala za povabilo.« »Hvala, da si prišel.« »Mi je bilo v veselje. Grem zdaj. Sre?no!« Pospremil me je do vrat, se postavil za vrata, da kakšna soseda ne bi videla, da se od gosta poslavlja z nezatla?eno srajco, in me spustil na hodnik. »Adijo. Se vidiva!« Nasmehnil se mi je. Lepo nasmehnil.
Ni? se ne bova videla. Drug drugega nisva vprašala niti po imenu. Vem za blok in za priimek na zvoncu, za katerega ni re?eno, da je njegov. Tekel sem domov. Bil sem v tekaških cunjah, ker mi je napisal, da me bo ?akal petnajst minut. Tek je v jutranji konici najhitrejši na?in gibanja, razen bicikla, ki zaradi nesnage in ostankov snega po plo?nikih ni prišel v poštev. In moral sem priti ob pravem ?asu, ker je bila sila.
Res je bila sila. Že prejšnji ve?er se nisem mogel zbrati. Popoln kaos v glavi. Dva tedna je bilo od zadnjega pametnega seksa. Porni?i so se mi uprli. Enostavno so vsi poriva?i in fukan?ki postali podobni kot jajce jajcu, nezanimivi, pred vsem pa popolnoma neeroti?ni. Mehanika. Štanc-štanc-štanc… kot štanca. Tr-r-r-r… kot pnevmatsko kladivo. Z-ka, z-ka, z-ka… kot kombajn. Bil sem zasi?en. Kot bi se najedel stiropora – prepoln, in še vedno sestradan.
Napisati sem moral zaklju?no poro?ilo, sestavljeno iz razli?nih polizdelkov, kar je pomenilo, da sem moral navzkriž preverjati številke in stališ?a. Ni šlo. Po treh stavkih – spet difuzija v glavi. Prejšnji ve?er sem šel spat ob desetih, da bi zjutraj za?el svež. ?im sem se bo sedmih usedel za ra?unalnik: latentno mravljin?enje v spodnjem delu trupa, topost in bren?anje v glavi. Sam sebi odve?. ?e bi bil druge sorte, bi se hotel s kom pretepsti, poriniti ga v šank, razbiti gobec in steklenico na betici. Ob?utki, pa?. Zobje so v teh ?asih predragi, da bi se hotel kdaj zaplesti v kaj takega. Skratka, neizživeti seks se je za?el v moji notranjosti preobra?ati v odkrito nezadovoljstvo in agresivnost.
Po ?etrt ure lovljenja pomena stavkov v odstavku sem obupal. Poiskal sem porni?, ki je bil kar v redu. Nadrkal sem si ti?a. A mi ni bilo do tega, da bi kon?al. Bom živel kot najstnik, ali kaj? Bom seksualno energijo metal stran z minimalnim u?inkom in užitkom? Vedel sem, da mi ne bi zares odleglo. Poznam ta ob?utek: ?e bi si ga vsaki dve uri drkal, bi bil na koncu iz?rpan, a ne zadovoljén. Prekletstvo nakopi?ene sperme in seksualne frustracije.
Ljubimec je mrknil – z njim sem opravil, za psi se kosti ne me?ejo. In zdaj? Ni bilo ?asa, za reševanje sveta. Ob petnajstih je moralo biti poro?ilo na predstojnikovem naslovu. Moral sem rešiti dan. Odkrižcal sem film?ke in poiskal klepetalnico, kjer v?asih pasem radovednost in provociram za kratek ?as. Zdaj sem prišel tja kot stranka, zato sem imel slabo vest. Premagal sem ga in si rekel, da nimam ?esa zgubiti. Potreboval sem, nujno sem potreboval – seks. Vsaj nekaj od seksa. Prebiral sem ponudbe in obstal na stavku: »kdo ga da v ustno obdelavo zdaj takoj«. Za?el sem boriti notranji boj: ali res moram? Ali res moram – tako? Ali res moram – z neznancem? Ali res moram v ?asih, ko lahko brez racionalne potrebe staknem hudi?a in pol? Racionalnost mi ni delovala. ?e bi mi delovala, bi delal. Nisem mogel delati. In sem racionaliziral, da je od vseh možnih packarij še najmanj tvegano nekomu potisniti kurca v usta. Samo s ?isto vsakim komerkoli tega ne morem. Ve?ina mojih slepih zmenkov se je kon?ala z – adijo.
Kaj imam zgubiti? Lahko se obrnem na vratih, ?e mi ne bo vše? ali ?e si zadnji hip premislim. Spustil sem se v pomenek, tip mi je bil ?isto sprejemljiv. Ponudil sem se mu. Dal mi je naslov in petnajst minut.
Tekel sem tudi po stopnicah. Nisem imel živcev za ?akanje dvigala. Nisem hotel biti ljudem za sopotnika. Na hodniku sem bral priimke. Vrata z njegovim so bila priprta. Potrkal sem. »Naprej!« Vstopil sem in iz kopalnice je stopil on. Trenutki obojestranske preverbe. ?eden je bil, ni lagal glede let. Presenetljivo dobre postave. Nasmejal se je, široko nasmejal. Prijazno me je gledal – to je bilo zame najve?je presene?enje. Tople, temno rjave o?i. »?lovek je,« je šlo skozme. Ni zgolj posoda za odve?no spermo… To spoznanje me je pretreslo. »Je tako, kot sem ti napisal?« je vprašal, ko je napel elastiko na boksericah in jo spustil, da je po?ila ob trebuh. Napovedal je, da me bo pri?akal v spodnjicah. »Je, je tako.«
Lažje bi mi bilo, ?e bi me ?akal kle?e z odprtimi usti. Mignil sem mu, naj pride bližje. Pa je on mene odvedel v spalnico. Tek mi je uni?il prej tako zavratno erekcijo. Fanta sem moral dojeti kot eroti?no bitje, kot nekoga, ki je vreden greha. Stisnil sem se z njim v objem. Šel sem z rokami po njem. Ugodno topel je bil, hrskal je od nevidnih dla?ic. On se je stisnil k meni. Prilepil sem mu nekaj poljubov za vrat. Ko jih je za?util, je glasno zavzdihnil. In sem mu jih dal še nekaj na usta. Kar samo je prišlo, da ni ostalo samo pri ustnicah. »Govno,« mi je šlo skozi misli. Spomnil sem se, da se poljubljam z vsemi njegovimi bivšimi fanti in hitrimi ljubimci. Gotovo nisem prvi. Presneti bik in tvoj štrik!
»Da vidimo, kaj imaš tu!« sem mu rekel in po?enil. Našel se lepega kurca, le nekoliko preve? v stran ga je neslo. Nisem popustil skušnjavi, a bi ga pospravil v usta. Spustil sem se na jajca. Hvaležno je godel in jaz sem si medtem utrdil svojega. Ne bom trdil, da do železobetonske trdnosti, scena mi le ni bila pisana na kožo. Potem sem vstal, da sva zamenjala položaja. Prizadevno je fafal. Kar dobro je fafal. Ve?krat je vzel mojega ti?a iz usta in ga med podrkovanjem gledal. Ni bil vrhunski faf. Motilo me je radio, motila so me poro?ila o nekih ministrih in raznih kriminalcih z najdražjimi odvetniki, ki bi si zaslužili prostor v prvem breznu in ne v medijih. Motili so me kipci bude, ki so se zlatili na komodi. Motil me egip?anski papirus na steni. Motilo me je, da sem se zapletel v to. In sem se spomnil, kako pravijo Srbi, da je namre? slabemu kurcu še dlaka napoti. Hvala bogu seje na obzorju kazal odrešujo?i orgazem. Hotel sem ga hitro, zato sem zgrabil organ v roko. Motilo me je tudi to, da je bil tako hudi?evo spolzek. A sem sam sebe hitro ujel v štih. Za?elo se je bližati. Za?elo je rasti. Skala se je za?ela premikati, ?eprav sem za to vedel samo jaz, in ni je sila na svetu, ki bi jo zmogla zaustaviti. Šobil je ustnice in iztegoval jezik, da se je z njim dotikal glavice.
»Prišlo mi bo.« »Naj ti!« »V usta?« Zmajal je z glavo in kot da se v sebi bori je rekel: »Hnjam« in na stežaj oprl usta. Klinc, kar je rekel, je rekel. Spustil sem rušilni val izza zapornic in suval. ?util sem nebo njegovih ust, ?util sem jezik. nisem pa ?util tistega o?arljivega, spolzkega vakuma, ?ez katerega ga ni.
Ko sem se iztrzal, sem oprl o?i. Štrene moje sperme so mu visele ?ez gob?ek in ?ez ustnice. »Hvala ti!« sem dihnil. On je pomežiknil in s hitrimi koraki odšel v kopalnico izpirat usta.
Ko sem tekel domov, sem okušal cigaretni vonj poslovinega poljuba. Doma sem se po?util nesnažnega, šel sem pod tuš. In – kar je še huje – nisem se po?util zadovoljenega. Odleglo mi je, ni me pa spustilo. Zato sem si ga še enkrat v miru zdrkal. In v meni se je naselil mir. Vrgel sem se v delo in ga v roku dobro kon?al. Zdaj moram vzeti v roke sebe. In si po hitrem postopku najti nekoga pravega.
Biksen
= Category Updated
= Flash Play Button